Brevijar, II. ljubljanski (II. beramski), I. dio; Breviarium glagoliticum, vol. I, 15. st. (NUK, Ms 163)
Uporabom ovoga izvora obvezujem se poštivati autorska prava citiranjem izvora kao: Badurina Stipčević, Vesna; Botica, Ivan; Dimitrova, Margaret; Dürrigl, Marija-Ana; Hristova Šomova, Iskra; Kovačević, Ana; Kuhar, Kristijan; Mihaljević, Milan; Mokrović, Ljiljana; Požar, Sandra; Radošević, Andrea; Šimić, Marinka; Vela, Jozo; Vince, Jasna; Vučković, Josip; Zubčić, Sanja; Žagar, Mateo. 2015. Preslovljeni Temporal Drugoga beramskog (ljubljanskog) brevijara. Zagreb: Staroslavenski institut. (dostupan na https://beram.stin.hr/hr/transliteration/53)
sêbê stražu položi . i
sud' sa sebe ukaza . ot ba izis'kuet'
se borenie pred' bmь iže poraždaetь
i materinimь svedočastvomь
êže poče . čuti mogla
e a ne vidêti . êže upraša
ga čto e sie gi eže v črvê moemь
tvorit' se . čto stvoretь .
roiše se i eže tako tvoretь neroĵni
. ili čto primu roišimь
se . egda tko smuĉaemь se neroĵnimi
. gь že rče ei . dvoi lûdi
sutь v črvê tvoemь . i dvoi êzici
razdilêt' se . i plkь plka
premožetь i veĉi rabotati vač'netь
man'šemu . rêš aĉe gь bь moi
budetь sa m'noû na mestê sêmь
po nem'že azь idu hranit' me i dastь
mne hlêbь na êdênie i odênie
im'že se pokriû i prizovovet' me
na spasenie . budetь mne gь v pribežiĉe
. i kamenь sa iže vznesь v
znamenie . bš vstavь vis'tinu
res'nê êkovь vze kamenь iže bê
položilь glavi svoei i postaval'
i vzliê olêi n nь i rče . bud(i)
o priklon'no prikazanie bže iže
vzveĉaetь va oboû bratu
êzici i v' kom'ždo plcê čisto
ukazuetь . ibo samemь i êzici
i plci imenuût' se . priduĉee čeladi
imena narodeĉihь se napadaûtь
i oĉe imena roditi
se hoteĉihь e ne videt' se . glût'
bo se plemena ihьže oĉe imena
sin'stva ne bihu priêli . vzvivaût'
se oci iže oĉe i roĵni
nesutь da bili bi prežde roditeli
neže čeda i bili
bi oci prežde neže roĵni . skazuût'
se oboû podob'stviû .
i delь ne man'kaetь stvarь . čto
komuždo podobaetь vzveĉaet'
se na stvarь podob'stva mlčit'
se . sudь ot ba glet' se a
oĉe emuže podobit' se nestь
roĵnь . pravda božastvena čtuet'
se a oĉe v črvê držit'
se . ot negože prepiraet' se . rêš . aĉe
gь bь moi budetь sa m'noû na puti
semь . po nem'že azь idu shranit'
me . brš aĉe vraĉu se pros'peš'no
v domь oca moego . eĵê . po matû
v no . v . poêtь isь ptra i êkova
i ivana i v'zvede e na goru visoku
zelo . i prčê . am'broziê bs
glû že vamь vis'tinu sudь
sadê eteri stoeĉe iže
ne v'kusêtь semrti doideže uzrêtь
crvo bže . vsagda gь êko
mazdu vzdvižetь nbskihь silь
i polznihь stvari sêgo veka
otmetati se . tagda oĉe i
slabosti čskie misli ot sadeš'nee
mazde vzdržati se mnogo
bo polznê e križь vzeti
i dše pogublenie sem'rt'nomu
telu prikazati otvreĉi se
togo eže esi hotêlь bi biti to
eže nisi retko že va visokuû
silu buduĉeû preminuet' se
sadeš'naê rêš rče an'ĵlь k êkovu
pusti me zora e . on' že rče ne puĉu
te . aĉe ne blši me i blvi i : na
tomь mestê . brš . egda vsta êkvь
i se mužь bore se š nimь daže do ûtra
i vidi êk ne možaše premoĉi i
i rče emu . usilno e vidêti
čkomь da upvaniemь pogibeli kupili
bi niĉetoû saš'neû buduĉago
vrimena da utegnutь zaslužiti
mesto . tako bo dobri
moistarь hotil bi da niktože
bez' upvaniê raz'bilь se bi
ili mrzostiû êk žitiê slat'kostь
nepodob'nimь grêhomь neotstupno
savsima usiluetь želeniemь
i vsag'daš'nago boêniê
slidovanie pridaetь . vzdvignut'
bo glumi pod' strahь semrti
i vek'šu lûbavь v plênê
prilasti upvanie s priprašaniemь
spasenie blueniemь popuĉaetь
. ne imaši česo iskati
mimo to ni se imaši iz'baviti
. oblast' bo vsêmь dana
e povolstviê po silê vzdržanie
i v' sabosti polahьčenie
da sadeš'nimь vzdržaniemь
slabosti dotrpit'
se silь buduĉihь . rêš . vidêhь
ga licêmь k licu i spasena
e dša moê . brš . i rče mnê nikoliže
veĉe ne vzoveši se êkvь na
izlь budetь ime tvoe . aĉe krepakь
esi poperi semrtь aĉe li
slabь esi bêgaê . niktože bo
možetь ubêgati semrti razvê
aĉê kto životь slêdit'
životь tvoi isь hь . sa životь
iže ne umretь . to aĉe hoĉemь
semrti se ne boêti . tagda da stoimь
ideže hь e da i k namь rčetь
vistinu sutь eteri sadê stoeĉi
iže ne v'kusêtь semrti . ne
dovlietь on'di stoêti . razvê
ideže hь stoitь : edini bo ne mogutь
vkusiti semrti iže s hmь
stoêti mogutь . v nem'že podobaet'
se ot togožde ssê različiê
razmisliti ne obimetь . ihь
niedinь razumь tan'ki semrti .
živuĉihь iže videt' se uteg'še
hvu prižrebleniû . vistinu
semrtь telesi krmoû vkušaet'
se životь dši vzdržaniemь
udržit' se . na čto e vkusiti
semrti eda si bo nikimь zakonom'