Brevijar, II. ljubljanski (II. beramski), I. dio; Breviarium glagoliticum, vol. I, 15. st. (NUK, Ms 163)
Uporabom ovoga izvora obvezujem se poštivati autorska prava citiranjem izvora kao: Badurina Stipčević, Vesna; Botica, Ivan; Dimitrova, Margaret; Dürrigl, Marija-Ana; Hristova Šomova, Iskra; Kovačević, Ana; Kuhar, Kristijan; Mihaljević, Milan; Mokrović, Ljiljana; Požar, Sandra; Radošević, Andrea; Šimić, Marinka; Vela, Jozo; Vince, Jasna; Vučković, Josip; Zubčić, Sanja; Žagar, Mateo. 2015. Preslovljeni Temporal Drugoga beramskog (ljubljanskog) brevijara. Zagreb: Staroslavenski institut. (dostupan na https://beram.stin.hr/hr/transliteration/53)
i vaz'mi tbê eliko želietь
dša tvoê . onь že otveĉavaše emu
nikoliže . nine bo aĉe mi ne dasi
vaz'mu ti siloû biše bo grihь
otrokomь velikь vel'mi predь
gmь zane privlačahu ot sved'be
bžie . samoilь že služaše
pred' licemь gnimь prepoêsanь pasomь
ot lna po suk'ni mali ûže
tvoraše emu mati svoê . i prinošaše
va d'ni nareĵnie vhodeĉi
s mužemь svoimь da požretь
žrtvu čas'nu i obetь svoi
. i blvi eli erei el'kana i
ženu ego . i rče emu . da dast' mi
gь sême ot ženi sie za plodь iže
e vzdala gvê i otideve v mesto
svoe . i pohodi gь annu i porodi
tri sni i dvi deĉeri i . v'zveličen'
bis crь otrok' samoilь pred'
gmь biše že eli star'
vel'mi i sliša vsa eže
tvorahota sna ego . va vьsemь
izli i êkže spahu sa ženami
eže ustržahu na vratêhь
krova . i rče imь počto tvorite
takova dela eže azь slišu
i m'nu lûtoû ot vseko plka
ne hoteite sni moê . nest' bo dobar'
glasь egože azь slišu .
da su protiv' zakonu hodeĉa .
tvorita nepravdu plku gnu .
aĉe sagrešitь mužь mužu ugoditi
emu možetь bь . aĉe li ubo
sagrešitь v ba kto umolitь
za nego . i ne poslušasta glasa
oca svoego . izvoli gь ubiti iû
otrok' že samoilь pros'pevaše i
ras'tiše i ugaêše tako bu
tako lûdemь . pride že mžь bži k eli
ereû i rče k nemu . se gletь gь . eda
ne otvoreno se otkrilь e esamь domu
oca tvoego . egda biše v' eûptê
v domu faraonovê . i iz'brahь ego
ot vsehь kolenь izlvihь mnê v ereistvo
. i da ponetь brime . preda m'noû
. i dahь domu oca tvoego vse
ot žrtav' snovь izlvь . zane nogoû
otvrgoste žrtvi moihь i dari
moe eže zapovidahь da prinesut'
se v domь . i veĉe čtovalь esi
sni tvoê neže mene da snêste
prvini svedab' izl'skihь plka moego
. i zato gletь gь bь izlvь gle
glahь da domь oca tvoego služiti
vač'netь pred' zrakom' moimь daže
doveka . nine ubo gletь gь otsstupi
ot mene sie na iže koliždo
proslavit' me azь proslavlû ego .
a iže mene ne pomenutь ne budutь
poč'teni . se dni pridutь i presêku
miš'cu tvoû i miš'cu domu oca tvoego
da ne bude star'ca v domu i uzriši
ûnoĉu tvoû v tem'ple meû vsimi
pros'peš'nimi izlvimi . i ne budetь
star'ca v domu tvoemь vse
dni . vistinu bo ne otimu sav'sima
mža is' tebê ot ol'tara moego na
da uman'kaûtь oči tvoi i istlietь
dša tvoê i domь velik' domu tvoego
izmrêtь . egda k mužaskomu
vrimeni pridetь . se že budetь znamenie
eže priti imatь i e dviû
snu tvoiû ofinь i finiosь . v dnь edinь
um'reta oba i v'zdvig'nu mne erêê
ver'na iže e blizu srca moego
i dši moei vsa ugod'naê tvoritь
i saziû emu domь veranь i hoditi
vač'netь pred' gmь moimь vse dni
. buduĉee ubo e da iže koliždo
ostanetь v domu pride da molitь
za nь . i prinese mani srebra i hlêbь
kruha i rčetь . molû otpusti mi
k edinoi česti erêistva da êmь
lan'de hlibь . otrok' že samoilь služaše
gvê predь eli erêemь . i slvo
gne k nemu rečeno bê prekrasn'oe . va
d'ni oni ne bê otkriveno nez'naûĉumu
ibo ono v niki dnь elii ležaše v
mestê svoemь i oči ego potam'nista
i ne mogaše viditi sta stl'nika
gna prežde neže ugasitь
se . samoi že spaše v domu gni ideže
biše kivotь bži . i v'zva gь
samoila iže otveĉa se azь . i rče
k' eliû i rče emu se azь vzval' bo
me esi . onь že rče ne v'zvahь te vrati
se i spi . i ide i ustnu . priloži
gь opetь vzvati samoila . i vstavь
samoilь k eli erêû i rče
k nemu se azь zane zva me . onь
že otveĉa ne z'vahь te . idi snu
moi vrati se i spi . ide i usьnu
. i priloži gь vzvati samoila
i v'stavь samoilь ide k eli erêû
i rče k nemu se azь zane zva
me . onь že otveĉavь ne z'vah' . te
snu moi idi i spi . vis'tinu
samoilь ni egda oĉe znaše ba
ni oĉe otkrveno biše emu slvo gne
. i priloži gь i v'zva samoila
treticeû . onь že vstavь ide
k eliû i rče emu . se azь zane zva
me . razume ubo eli êk gь zvaše
otroka i rče samoilu poidi
i spi . i aĉe oĉe poč'netь zvati
te rčeši gli gi êk slišitь rabь
tvoi . i ide ubo samoilь i usnu
na mestê svoemь . i pride gь i sta
i v'zva êkože priĵe vzva i samoilu
samoilu . i rče samoilь gli
gi êk slišitь rabь tvoi . i rče gь
k samoilu se azь tvoru slvo va
izli . onь že egda sie usliša
ustrašista se obi uši ego .
v dnь onь vzbuždu protivu
eliû vsa êže glalь esamь
na dom' ego nač'nu i isplnu . propovei
ubo emu eže suditelь
budu domu ego va vki . skozi
bezakonie ego eže zna nedostoino
tvoreĉu snu svoiû i nakaza