Brevijar, II. ljubljanski (II. beramski), I. dio; Breviarium glagoliticum, vol. I, 15. st. (NUK, Ms 163)

Uporabom ovoga izvora obvezujem se poštivati autorska prava citiranjem izvora kao: Badurina Stipčević, Vesna; Botica, Ivan; Dimitrova, Margaret; Dürrigl, Marija-Ana; Hristova Šomova, Iskra; Kovačević, Ana; Kuhar, Kristijan; Mihaljević, Milan; Mokrović, Ljiljana; Požar, Sandra; Radošević, Andrea; Šimić, Marinka; Vela, Jozo; Vince, Jasna; Vučković, Josip; Zubčić, Sanja; Žagar, Mateo. 2015. Preslovljeni Temporal Drugoga beramskog (ljubljanskog) brevijara. Zagreb: Staroslavenski institut. (dostupan na https://beram.stin.hr/hr/transliteration/53)

÷ nša zabudutь se do vrimene

. i nik'tože vspomenenie imeti

vač'netь delь nšihь . lêki sêni

mimošastie e vrime nše . i nestь

vraĉeniê kon'cu nšmu . êk

nez'namenanь e i nik'tože vratit'

se . pridite ubo i oživemo

dobrihь êže sutь . i uživemo

stvari leki v ûnosti

pos'peš'no . vina kras'nago i masti

naplnim' se . i da ne mimoidetь

nsь cvetь vrimen'ni Œ v ÷ proste dn

ppravad'nihь dše

v rucê bži sutь . i ne prikos'net'

se ihь muka semrti . videni

biše va očiû bezum'nihь

umriti . i m'neno bê umučenie

iz'šastie ihь ot puti pravad'nago

. otidoše nispodolь iže

ot nasь puti skrušeniê oni že

sutь v mire . aĉe i pred' čki mučeni

sutь ufanie že ihь bez'semrtiê

plno e . v malihь že postradavьše

v mnozihь dobrihь ustroet'

se . êk bь iskusi e i obrete e

dostoini sebê . leki zlato

v peĉi iskusi e . i êko olokavto

priêt' e i va vrême budetь prizrenie

ihь . prosvatet' se êk iskri

v trsti ras'tekutь se . suditi

vač'nutь narodi i vzladaûtь

lûdi . i v'cesarit' se bь ihь . v vki

upvaûĉe že na nь razumeûtь .

istinu . i ver'ni v lûb'vi vspokoetь

se emu . êk darь i mirь e vzlûb'lenimь

ego . nečistivi že v pomislehь

svoihь . nakazanie imêti

vač'nutь iže nebregoše pravad'nago

i ot ga otstupiše . mudrost'

bo i nakazanie otvržet' .

nebžnь i taĉe e ufanie ihь . i trudi

ihь bez' ploda . i pusta dela

ihь . i ženi ihь bezum'ni sutь

i čeda ihь bezakonьna . prokleto

sazdanie ihь êk bžna e neplod'na

i neoskvrnena . i êkože ne vêstь

loža v grise . imeti vač'nutь

plodь v prizrenie dšь stihь . iskuplenь

e ne delaei rukama svoima

bezakoniê . ne pomiš'lae protivь

bu nepravdu . dast' bo bь darь

veri izbrani i žrebь v dumu

gni priêtanь . blagihь bo truda

slvanь e plodь . i ego že ne prestaetь

korenь premudrosti . čeda že

blud'nihь v skon'čanie budutь

i ot bezakonьnie postele svetь

otvlêčet' se . Œ ndle .g. avgusta

vsačaskaê mudrostь ot ga ba e

i š nimь bê vsagda i e pred' nim'

pêsak' mor'ski i dažda kaple

dni veka kto is'čitaetь . visota

nbsь i širota zmle . i glubinu mor'skuû

kto iz'mirilь e . mudrostь bžiû

nad'hodeĉuû vsačaskaê kto

isledova . prie vsehь sazdana

e mudrostь i razumь hotrostь

ot veka . istoč'nik' mudroti

e slvo bžie i va viš'nihь

všastie ee že zapovidь več'na

. korenь mudrosti emuže

otkrvena e i êvlena i um'noženie

vhoda ee kto razumê . edinь

e viš'ni sazdatelь vsêhь

vsemogi crь silanь i strašanь

zelo . sêdê na prêstole

vladae bь . si stvori

v dusê stê i viditь isьčitaetь

. i izmirilь e i izliê

û na v'sa dela svoê i na v'saku

pltь . po danii svoemь daet'

û lûbeĉim' û . strahь gnь slva

i proslavlenie i radostь i

venacь veseliê . strahь gnь vzveselitь

srce i dastь veselie

i razumь i dlgotu dni .

boeĉim' se ga blago budetь

naposlidь i v danь umrtiê svoego

blit' te . lûbavь bžiê

časna mudrostь . im'že ubo êvit'

se va videni vzlûbet' û .

vse dni . i v poznanii vêličastviê

svoego . načelo

prêmudrosti strahь gnь . i

s vêrnimi v ložesni sazidanь

e i sa izbranimi že hoditь

. i s prvdnimi i vêrnimi znaet'

se . .g. čte strahь gnь

razumь redovstva redov'stvo

že hranitь . i vglubitь

srce krasotu i radostь

dastь . boeĉim' se

blgo budetь . i va dni

skončaniê svoego blvit'

se . isplnenie mudrosti

strahь gnь . i pl'nostь

ot plod' ego . vsaki darь

ego isplnit' se . ot narodь

mêsta i skroviĉa ego . vênacь

mudrosti strahь gnь

. isplnae mirь i spsnie . plodь

vidê i sačtei . iboû

že sutь dari bžii . umь i razumь

prêmudrosti mudrostiû

pridela . i slvu boeĉim'

se vznositь .

korenь mudrosti e strahь

gnь . kite bo ee pred'ložene

pri skroviĉihь mudrosti

. umь i razumь redovstvo

. ne vêst že grêhovь

mudrostь strahь gnь

izgonitь grêhi . ibo iže

bez griha e ne možet' se

oprvditi . gnêv bo srca

ego povraĉenie e daže do

vrimeni . skrietь ssa ego

i ustnê mnozihь vzvêstetь

umь ego . v skroviĉihь

mudrosti . zaznmenie

nauka . i otvrženie

grêha klananie bžie .


Mrežna stranica beram.stin.hr koristi kolačiće (cookies) kako bi poboljšala funkcionalnost stranice.

Slažem se