Brevijar, II. ljubljanski (II. beramski), II. dio; Breviarium glagoliticum, vol. II, 15. st. (NUK, Ms 163)
Uporabom ovoga izvora obvezujem se poštivati autorska prava citiranjem izvora kao: Badurina Stipčević, Vesna; Botica, Ivan; Dürrigl, Marija-Ana; Kovačević, Ana; Mihaljević, Milan; Mokrović, Ljiljana; Požar, Sandra; Radošević, Andrea; Šimić, Marinka; Vela, Jozo; Vince, Jasna; Vučković, Josip; Zubčić, Sanja; Žagar, Mateo. 2017. Preslovljeni Temporal Drugoga beramskog (ljubljanskog) brevijara II. dio. Zagreb: Staroslavenski institut. (dostupan na https://beram.stin.hr/hr/transliteration/803)
poniziti . mar'ta že raduûĉi
se glaše . sini moê tvrdostan'na
budita . mariûs že hvalaše
ga reki . slva tbi gi ishe .
mužiênь že povele ot zmle vzdvig'nuti
e i obisiti na rasohe
. iže egda iz'vlaĉahu emu
žili svetlimь glasomь vap'êše
. av'difak'šь snь ee . veĉi . hvla
tbe gi ishe iže ni zvati
spodobilь esi . i s rabi tvoimi
pričisti . i prognevavь se
mužiênь i povele ogan' na reb'ra
emu položiti i grebeni želez'nimi
strugati . onь že
slz'nima očima vap'êše . hvalu
vzdaemь tbi gi mužiênь
povelê e na rasohe pred' zrakom'
mar'ti i ruki ihь pribiti . egdaže
prib'eni biše . ruke stihь poče krvь
pluti . mar'ta že sabiraûĉi
krvь muževlû i snu svoeû .
lice svoe i glvu svoû mazaše
s radostiû . čte . tagda povele
da rukami ka grlu privezanimi
i tako gradь obidutь
pod' glasomь propovidaûĉago .
i glûĉa ne hotêite huliti bgovь
. i v'zvapi mariusь i av'difakšь
i am'bakuk' ne sutь bozi .
na besi iže vasь pogubiti imutь
. i kneza vašego . iže vedeni
biše putemь kor'niliê mile .vï.
ideže v tom'žde meste usik'neni
biše blizь pržini
mariûsь i avdifakšь . i am'bakuk'
. mar'tu va vodi utopiše
. ihьže telesa takožde
zapovidaše sažgati
. a ne pogresti . bžna že
matrona imenem' vshiti telesa
stihь i obiv'ši e . v svoei
nivi e pogrebe . mar'tu
že vzdviže ot studen'ca .
i pomaza telesa stihь . v
treti na deste kalen'di per'vara
. crvuûĉu gu nšmu
ishu . iže živetь i crvuetь
v vki vkь amnь © n dn . stiû mčku
fab'êna i šebestêna orc .
na nemoĉ' nšu prizri vsemogi
be êk brime vlaĉago deêniê
oteš'ĉevaetь nmь bžngo fab'êna
i šebest'êna mčku tvoiû
i ar'hiereû hodotaistvo slav'noe
nsь da zaĉititь . gmь
fab'ênь rodomь rim'laninь
ot oca fabiê sidi letь .
.gï. miseci .aï. dni .aï.
mukoû ven'ča se . biše že va vrime
mak'simiêna i afrikana . daže
do deciê drugago i k'vadrata
i mučen' bê .gï. dnь msca
per'vara . si razdili strani
dêkonomь . i stvori .ž. dêkonov'
iže .ž. pisacь potribovali .
deêniê mčk' ver'no i celo iz'brali
bi i m'nogie zidi po cimiterihь
stvoriti povele
i po muci ego moisei . i mak'simь
prozvitera i nikon'stratь . dêkon'
êti biše i v tam'nici položeni
. čt . šebest'ên' mžь hьênin'
ot predelь mediolan'skihь .
učen' v gradê nar'none rodom'
deok'liciênu i mak'simiênu
crma tako lûbь biše êk knežastvo
prvo dostoêniê predasta
i svoemu licu velihota
pred'stoêti emu . biše
bo mužь vsee mudrosti v
slve resanь v sude pravdan'
v svete prosmotren' v zakladê
veran' v molitve hitar'
v blagostini prozoran' . i va
v'sakomь naravê . tiho prostlь
sego vsi vitezi ĉaĉahu
leki oca sego vsi iže stoêhu
v polači lûb'veno čtovahu
svršeniû . biše bo resьni
bži delatelь i podob'no biše
da ego bь položilь biše
toliku milostiû . da ot vsehь
lûbilь se bi . hu bo vse dni često
podaêše služьbi na to
tvoraše taino da to zlobivima
crma . bilo bi potaeno . na
strahomь muki radi pobiĵnь
ni imeniemь otočastva svoego
stiš'nen' . na togo radi toliko
pod' odeniemь zmlskago crviê .
hvь vitezь tvoraše potaen' . da
hьên'skie misli dšь eže v mukahь
vidêše poman'kuûĉe . ukrepilь bi
i bu vzdalь bi dše eže dêvalь
otêti hotiêše . čt . tako poneže
mnogihь mčkь misli otь straha mučenago
vshiti . i k ven'cemь večьnie
slve vzbudi . samь ubo kto
bilь bi êvi se . êk svetlostь
va t'me taiti se ne možetь egdaže
siû hlamidoû oden' biše
bžni šebest'ênь i prepoêsan'
pasomь iz'reče . eda si za edan'
časь svetlostiû s nebese velieû
priduĉeû prosveĉen' bê .
i pod' seû svetlostiû i rizoû
prebeloû oblečen' êvi se poli
siê že tvorahu se v domu nega
imenemь nikon'strata u negože
strežaše mar'čelin' i mar'kušь .
nikon'stratь že imiše ženu imenem'
zoû . siê že e letь iz'nemog'ši
nedužьna velьmi nedugom'
stvorena bê nima . na tak'mo mudrostь
i sluhь razuma ne pogubi
napače oĉe bole neže prie .
imiše ušima sluhomь priemaše
činь . siê že egda vsa razumêše
êže bžni šebest'ên' glaše . i toliku
stlostь okolu ego videĉi
sa v'semi tvari trepet'na .
čudesa