Brevijar, II. ljubljanski (II. beramski), II. dio; Breviarium glagoliticum, vol. II, 15. st. (NUK, Ms 163)
Uporabom ovoga izvora obvezujem se poštivati autorska prava citiranjem izvora kao: Badurina Stipčević, Vesna; Botica, Ivan; Dürrigl, Marija-Ana; Kovačević, Ana; Mihaljević, Milan; Mokrović, Ljiljana; Požar, Sandra; Radošević, Andrea; Šimić, Marinka; Vela, Jozo; Vince, Jasna; Vučković, Josip; Zubčić, Sanja; Žagar, Mateo. 2017. Preslovljeni Temporal Drugoga beramskog (ljubljanskog) brevijara II. dio. Zagreb: Staroslavenski institut. (dostupan na https://beram.stin.hr/hr/transliteration/803)
bê i va onь časь semrti lêki speĉa
lêža iz'daše . i egda .g. dni
ot časa i semrti telo bžnie elizabeti
pogrebeno ležalo bi . i nikoeže
vone smrada ne imê êkože običai
e ot druzihь telesь na pače ot nee
telese ishoêše blagouhanie
aromati eže viêše dhь ukreplaûĉi
imêše . oblêčeno že bê telo
ee suk'neû sineû i lice ee suk'nomь
ob'vezano . mnozi zbožastvomь
vžeženi lap'tace suk'na
otrizovahu i nohatь ee . a druzi
vlasь ee . n dnь ste elizabeti
. nič'tože budi ot sgo pon'ciêna
Œ n dnь . sgo pon'ciêna .
pon'ciênь rodom rim'laninь ot oca
kal'for'niê . sidi letь d
mca b i mukoû ven'ča se . bis že va
vrime alêk'sandra ot sud'stva
pun'piêna i pelaĵê . i v toe vrime
pon'ciênь bskp ipolitь erêi ispuena
bista i zavedena ot alêk'sandra
v sracin'ski otokь
bucinь severomь sudieû i k'ven'ciênomь
i v tom' že otocê umrê
v tretodeset'ni dnь mca dek'tebra
. si stvori reĵnie dvoe
črezь mcь dek'tebarь . erêi e dêkoni
d biskupi po različ'na mesьta
e . egože bžni fab'ênь v drivi
privede s kleromь . i pogrebe i v cimiteri
kališ'tovi pri puti apiiskomь
. i poman'ka biskup'stvo dni .aï.
Œ n dnь sgo mavra mčka . čtne
va vrime cra nemiriêna iže bê
progoninitelь hьên'ski . i eže
obresti možaše nuêše e požriti
idolomь . a iže ne hotêhu
to tihь lûtimi mukami iskon'čavaše
. v tožde vrime bžni
mavarь v rimь prišadь ot zmle prugie
iz' grada blizan'ska . slišav'
že êk knezь iĉetь hьênь
bêža i skri se v peĉi v gori eteroi
i tu žitь v miseci ba moli
. večer' že uspê . v polunoĉi
že êvi se emu anĵlь gnь nose prutь
zlatь v ruci svoei i kosьnu
i reki . vstani mavre nestь
tbê zabilь bь tvoi . egože ti
vsi silami vzlûbi . ne boi se i
hodi v kreposti . vstav' že
mavar' ot sna svoego i proslavi
ba i miš'laše o sihь . všat'šu že
emu v gradь poz'naše i mnozi i
êm'še i vedoše i ka knezu . sa že
vidiv' i uprosi o v'sêhь . potom'
povele emu požriti idolomь .
bžni mavar' rče budite v pagubu
bozi tvoi . azь že gu ishu
tvor'cu vsêhь blagь požiraû .
a tvoi bozi sutь kapiĉi nepriêz'nino
iže v nihь glûtь . padaûtь
bo se i ne v'staûtь brnie že
sutь . eže popiraûtь čci nogami
i vetarь vzimaetь ot zem'le . čt
slišav' že sie celeriênь prog'neva
se vel'mi na nь i povele i
biti prutiemь lûtimь i kameniemь
toli pes'komь lice ego
stliĉi . sti že mčkь molaše
se gle hlu ti vzdaû gi ishe
iže me spodobi imene tvoego
radi muku trpiti êk ti gi za
čki muki trpê . knezь že rče
emu . mavre čto misliši aĉe
ne požreši bmь nšimь ne iz'big'neši
ot ruku moeû . čte . mavar'
že rče nič'tože mnu strašenie
tvoe sa v'simi veruûĉimi va ime
hvo . azь že taĉu se požriti gu
ishu . tagda knezь rče na križi
na četvero ras'teg'nuti naga i noh'ti
želez'nimi strugati
pltь ego . sa že kreplaše se o gê
i hvalu vzda gu gle . gi ne
predai mene vragu ni sinu ego
celeriênu knezu . na primi
v mirь dšu moû êk ti esi bь moi .
i spasitelь vsehь blagь . i
crstvo tvoe ne prehoditь v vkь
potom' že povele knezь
veliimь plamenomь telo
ego opaliti . i rče emu bžni
mavarь . vis'tinu va ime
ga isha ne stužaûtь mne
muki . tebe že kneže poiti
e v muku več'nuû i sa ocem'
tvoimь dêvlomь . potomь že
povele iz'vesti i iz' grada
i mečemь usik'nuti i . poêm'še že i
voini usik'nuše i . i pridoše sti
anĵli aki mlnie zrakomь i priêše
blagolûb'venuû dšu ego
i v'znesu i na visotu nebes'kuû
poûĉe hvali gu ishu emuže
služi sa strahomь i s' tihostiû
muku svrši čti
bihu že priš'li gosti v rimь
v korabli velicê potribe
svoee radi ot zmle prugie rod'
i znani bžngo mavra egda svrši
se muka ego . si eže videv'še
v polunoĉi obretu raku kamenьnu
. i v'zam'še telo mčka
i kras'nimi vonami pomazavьše
e i položiše e v raci . i v'
korabalь i na pod'zglavi ego
napisaše se e mčkь bžni mavarь
iže preide ot sego veka
eteri že uvidiv'še vzvestiše
knezu knezь že
vzvesti cru . i posla crь iskati
korabalьnikь tihь . oni
že vistь priêm'še i skriše
še . crь že povele korabalь
ta naplniti roždiê i vesti
na glubinu mora i važgati
. gь ubo nšь ishь čas'no
sablûde korabalь ta i
privali i v krai istrie v gradь
porečь . vsi že lûdi vidiv'še
i diviše se korabalь